Vlade se menjajo, režim ostaja isti! Zakaj? Ker smo ljudje isti. In kakšni smo? S kom se družimo?
V naročje koga pošiljamo svoje otroke? Boga, ki je v naših očeh izmišljeno pravljično bitje, zateženo, betežno, ali v objem simpatičnih dinozavrov, zmajev, ki so za hece?
In kaj pravi Vitan Mal, mladinski pisatelj, ki ima zelo rad otroke? Preberite njegove knjige ali pa vprašajte svoje otroke, ki morajo brati njegove knjige. Tak je učni načrt. Otroke moramo izobraziti, da lahko s prodajanjem svojega telesa lepo zaslužijo. Imamo se za potomce Grkov in Grki so imeli radi majhne fantke (punčke že malo manj).
Osebno nimam nič proti Vitanu Malu in nič proti nobeni drugi osebi - kar želim razgaliti in obsoditi, so naša dejanja - za razliko od povprečnega Slovenca in Slovenke, ki želi razgaliti osebe in jih obsoditi. To, da moj otrok bere knjige s pedofilsko tematiko v šoli, je moja krivda! To želim povedati. To, da imamo doma knjige Vitana Mala, je naša krivda. Resda so prišle v zbirki Prešernova družba, pa vendarle. Imamo jih doma.
Veš, povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si. Nekaj bo že na tem. Biblija nam svetuje: Ne pustite se zapeljati. Slaba družba pokvari dobre nravi (oz. slabo govorjenje pokvari obnašanje, navade. KJV, 1Kor 15:33). Mi pa otrokom govorimo: "Pustite se zapeljati... To, s kom se družite, to, kateri so vaši vzorniki, to, kar govorite, prepevate, kar gledate po televiziji, nima nobenega vpliva na vas." In to pravimo, čeprav psihologi vedo, da temu ni tako... Povedano z drugimi besedami, lažemo se. Oče laži pa je Zmajček, ki je tudi poln nasilja. Ali so naši otroci nasilni? Ali postajajo vedno bolj nasilni? Učitelji, ki imajo največ opravka z njimi, že pravijo tako.
Žurnal, stran 3, 4. september 2013
Žurnal, stran 4, 3. september 2013
Citiramo: Gre za trpinčenje do onemoglosti, "Tradicija naj se ohrani" (pred 20. leti nisem bil deležen te tradicije), "Zadeva se je spridila", V središču Ljubljane so morali divjake krotiti policisti, saj so si starejši mlajše med drugim privoščili z moko in jajci.
Pred leti je postalo splošno znano, kaj počnejo bodoči zdravniki, študentje višjih letnikov brucom, kakšno fizično in psihično nasilje izvajajo nad njimi. Nasilja so bili deležni predvsem tisti študentje, ki so stanovali v "zdravniškem" študentskem domu. Nekateri tega niso zdržali. Lahko pa se vprašamo - kakšna mora biti naša pamet, da verjamemo, da nam bodo takšni ljudje olajšali bolečine in nas pozdravili? Ljudje, ki sovražijo svoje kolege in jih mučijo, ljudje, ki jih bolečina drugih ne samo ne boli, ampak jim prinaša celo užitek? Zakaj bi se potem zgodil kar naenkrat čudež, preklop in bi postali skrbni zdravniki, ki jim je mar za paciente? Ni razloga!!!
"No, vse pa le ni tako hudo," lahko kdo pripomni. Ko je Hannah Montana oz. Milley Cyrus tvirkala na podelitvi nagrad MTV-ja (tvirkanje je tresenje z zadnjico), je bila Amerika zgrožena. Na MTV podelitvi nagrad so že javno molili k Satanu (Jack Black), uprizorili so uboj, krvavo žrtvovanje blondinke Satanu (Lady Gaga), uprizorili so lizanje in ne vem kaj še vse (Madonna, Britney in Christina Aguilera), imeli so govor, v katerem so pozivali h koncu fašističnega terorja krščanstva (Manson). Propagirajo vse možne izprijenosti (droge, nasilno spolnost, kriminal, nasilje, čisti satanizem), a ko Milley Cyrus, vzornica otrok, nastavi svojo zadnjico na spolni ud moškega in se nasaja nanj, so pa vsi zgroženi. To ni več tvirkanje, ampak ples, ki se pleše na prav posebno glasbo, na katero učimo plesati že svoje majhne punčke tudi že v Sloveniji. Glasba je že tukaj, gibi tudi, samo še pika na i manjka. Ko pride pika na i - bodo tudi pri nas spremenili ime plesa, zaenkrat pa je še vse zavito v lep ovitek. Nisem mogel verjeti. In učne ure plesa niso poceni... Babice, mamice in hčerkice se že pripravljajo na ta ples. Kaj več o njem sem napisal v objavi "Kam gremo". To je ena zelo velika hinavščina.
Jezik je imela iztegnjen (kar je zaščitni znak kače, tudi boginje Kali, po kateri so iztegnjeni jezik vzeli za svoj zaščitni znak Rolling Stonesi), lase pa je imela spete v dva rogova, kar pa se s te slike ne vidi. Na rokah je imela veliko rokavico, s katero se je drgnila po svojih genitalijah. Družbo pa so ji delali plišasti medvedki. Ja, to je to.
Dobro, kaj pa mi? V oči mi je padlo nekajdnevno reklamiranje nasilne spolnosti. V Dnevniku so nekaj dni zapored objavljali članke o neki gledališki igri... Poglejmo si jih.
Prvi članek, tiskana edicija Dnevnika, 31.8. 2013, reklama za Ex Ponto z naslovom Kje je meja? Ob strani je slika iz predstave Marieluise Fleisser: Močan rod, ki je odprla festival.
To sliko sem že nekje videl. Le kje? En dan poprej - Dnevnik, 30.8.2013, rubrika kultura, Festival Ex Ponto, Meje nacizma in perverznosti.
In še slika iz Dnevnika, Obujena iz pozabe, 3.9.2013.
Čemu je to podobno? Umetnosti? Če temu pravite umetnost, zakaj potem ne verjamete Milley Cyrus, ko govori, da je uprizorila na MTV podelitvah nagrad kulturno predstavo? Dragi moj, draga moja, vse to je sprenevedanje in poskus zatišanja zavesti. Ženske po naravi privlačijo moškega, a ko se to zlorabi in uporablja na načine, na katere jih po Božji volji ne bi uporabljali, pride do nasilja. Vedno je tako bilo in vedno bo. Že zdrava pamet to govori. Če ti je lulek ali lulika najpomembnejša, potem ti ljudje pač niso.
To vodi v nasilje. Dnevnik, Ni vulgarna ali pornografska, ampak duhovita predstava, 6.9.2013. Kako je že napisal avtor članka Ni boga v nebesih, mir na zemlji, ki smo ga analizirali v prejšnji objavi? Napisal je, da tisti, ki poznajo resnico, nimajo nobenega smisla za humor. Mogoče je mislil umor? Dobro. Potem to ni vulgarna ali pornografska predstava, predstava z naslovom Enajst tisoč batin, ki je nastala po istoimenskem erotičnem romanu Guillauma Apollinaira. Citiram: "Predstava Enajst tisoč batin v režiji Ivana Peternelja je najnovejše v nizu odmevnih koprodukcijskih sodelovanj ŠKUC gledališča in Slovenskega mladinskega gledališča... Ko sem prebral to besedilo, me je vznemirilo zaradi tematike, zaradi divje pesniške fantazije seksualnih podob, ki so že na meji nadnaravnega... Razlog za uprizarjanje pa, kot pravi, tiči tudi v tem, da se mu tabuizirane teme pravzaprav zdijo smešne: "Vse je tako človeško, a iz tega delamo rompompom. Zdi se mi, da je treba tisto, kar je zamračeno in prepovedano, spraviti na plan. V trenutku, ko je ozaveščeno, postane povsem normalno."
Ja, to je to. Tabuji so tabuji z razlogom. Ko ni več tabujev, družba propade. Nekaterim se to zdi smešno. In praktično vse je v naši družbi že normalno. Posiljevanje otrok, drogiranje otrok, pretepanje z enajst tisoč batinami, to, da ženska sprejme enajst tisoč batin ali pa "batin"... Ko dobiš kakšno bolezen, ti garantiram, ni hecno. Kondom gor, kondom dol - bolezen dobiš lahko kljub temu.
Ja, ženske razvrednotene na raven spolnega objekta, šlatanje in grabljenje za prsi... Kje so že borci in borke za enakopravnost spolov?
Ah, ko pa je tako smešno... Ko ena ženska naskoči drugo in jo davi, dokler ne umre... Ja, no, meni ni.
Žurnal, Dve novi v enem dnevu: Novosti, premiero Služkinj je Vinko Möderndorfer pospremil z izidom zbirke Izdelovalec zvonov..., stran 22, 23. sept. 2013.
Citiram: In tako kot je intenzivna njegova strast, je intenzivna predstava po predlogi Jeana Geneta Služkinji, s katero Möderndorfer po Razdejanjih in Šumiju znova sodeluje s Slovenskim mladinskim gledališčem...
Ja, vse to vodi v razdejanje. Neukročena strast mladine, ki si da duška na različne načine. Ljudje se npr. obmetavamo s hrano in to se nam zdi smešno. Zreli ljudje se obmetavajo s hrano in na njihovih obrazih lahko opaziš smeh...
Dnevnik, tiskana edicija, 29.8.2013
In spet nekateri skušajo najti srečo v raznih religijah, v katerih sledijo mrtvim ljudem in hodijo za njimi. Na drugi sliki te objave smo videli, kako so otroci uživali v evropskem prvenstvu v košarki v objemu zmaja. No, kakšne pol leta pred tem, jih je ogreval za košarko nagačeni mrtvak, ki so ga vlekli po vseh večjih slovenskih krajih. To je bolno. Plesali so pred njim, mu igrali, mahali z baloni, plesali... Bolno, bolno...
Salezijanski vestnik, julij-avgust 2013
Kakšno "veselje"!
Dobro, videli smo, da je zmajček navdušen nad košarko, pa nagačeni mrtvak tudi. Ljudje, ki ga ljubijo (Don Boska) in se imajo za kristjane, so zelo hitro čustveno in versko prizadeti - preklinjanje Jezusa na vsakem koraku, v vsakem filmu pa prav lepo tolerirajo. To je ena druga vera, ki odganja otroke od pravega Boga. Da, zmajček, Don Bosko so "motivatorji" in motivator je bil tudi Lipko, maskota evropskega košarkarskega prvenstva v Sloveniji. Kaj je pa on počel? Navduševal je otroke, spodbujal je navijače in košarkarje - hkrati pa...
Na vrhu Triglava je "razdevičil" mrežico... Oh, je bilo veselo.
Seks, igre, nasilje, uničevanje hrane - v čem najdemo še veselje? Kaj imamo še za pametno? Igre na srečo. Jaz jim pravim igre na nesrečo, kajti če 10 ljudi izgubi ves denar, eden ga pa dobi - je to zame nesreča. Pri igrah na nesrečo se čisto nič ne ustvarja, čisto nič koristnega, ampak kot smo videli, vzamemo drugim denar. Za internetno stran pokerstars.net je bilo po časopisih ogromno reklam s postavnimi ženskami v ozadju. Sedaj pa to reklamira še vzornik številnih otrok, nogometaš Ronaldo, ki v reklami pravi: Jaz sem poker. Dobro. Če nekdo zasluži pri igrah na nesrečo 100000€, to pomeni, da je moral nekdo izgubiti. Lahko je bil eden, lahko sta bila dva, lahko jih je bilo 10, 1000, 10000... Igre na nesrečo so čudovit recept za obubožanje ljudi, a mi gledamo nanje kot na priložnost in to reklamiramo tudi otrokom. V živo prenašamo turnirje pokra... in otroci so navdušeni - kako lahko hitro in brez denarja "dobiš" toliko denarja. Samo eden, samo eden. Večina zapravi denar in kar je še pomembnejše svoj dragocen čas.
Žurnal, naslovnica, 23. september 2013
Razveseljujejo nas tudi računalniške igrice, računalniki, mp3 predvajalniki, televizije, avtomobili... Življenje je res lepo...
A samo za nas. Nafto, rudnine krademo nerazvitim - v njihovih državah spodbujamo korupcijo in vojne, saj nam to koristi pri kraji. S pomočjo njihovega bogastva si privoščimo marsikaj in ko so zadeve enkrat pokvarjene, toksične strupe, računalnike in ostale zadeve "pošteno" vrnemo... Ljudje v nerazvitih državah zaradi nas zbolevajo, trpijo... Ampak, hej, ne pustimo si pokvariti veselja :) Toda ali nas to res osrečuje in zadovoljuje?
Rolling Stones - logo
Rolling Stonesi so prepevali pesmi Simpatija do hudiča in še marsikaj. Npr: I can't get no satisfaction and I've tried and I've tried... Ne morem dobiti nobenega zadovoljstva in sem poskušal in poskušal... Skupaj z njimi smo to pesem prepevali vsi. Tudi jaz nisem mogel dobiti zadovoljstva. Zakaj ne? Ker ga iščemo na napačnem mestu, pri napačni osebi (hudiču), v napačnih aktivnostih. Kolikokrat se je že zavrtela po slovenskih radijih, televiziji, diskotekah, šolah, domovih! Pri Hudiču ni zadovoljstva, vedno nas prinese okrog.
In kaj storimo mi? Vedno bolj mu postajamo podobni. Jezika ne znamo držati za zobmi - na veliko besedičimo in z besedami ubijamo ljudi. Če še to ni zadosti, jim ga kažemo. Če še to ni zadosti, svoj štrleči jezik vtikamo v vse možne telesne odprtine in prenašamo spolne bolezni (in bakterije kariesa:). Nekaterim pa to še ne zadostuje. Želijo postati še bolj podobni svojemu vzorniku, Kači, Satanu, ki mu je mar za druge. Danes postaja zelo popularno modificiranje, spreminjanje teles na način, da smo bolj in bolj podobni kačam. Ljudje si počasi režejo jezike na dva dela, katera naj bi sčasoma lahko premikali v različne smeri. Na čelo si vsajajo podkožne "rogove". Ja, ja...
Leva fotka: avtor: Flickr - ioerror, CC SA 2.0 Vedno bolj in bolj smo podobni kačam. Zate ne vem, ampak prva fotka mi je kar erotična. Roka je na pravem mestu, dekolte pa... Huh. Dekle na desni s podkožnimi rogovi pa je Lady Gaga.
Ja, vse pride v paketu. Če želiš kontrolirati svoje genitalije, potem gledanje takšnih slik ni priporočljivo. Sčasoma ti postanejo lahko všeč tudi kačji jeziki in hudičevi rogovi.
No, ampak vseeno, važno je, da smo dobri, a ne? Kakšni pa smo do staršev? Če imamo denar, jih pošljemo v domove starejših občanov. In kaj jih čaka tam? Ja, odvisno, v kako razviti državi živiš. V Veliki Britaniji npr...
Zavedati se moramo, kako in zakaj je prišlo do takšne situacije. Generacija naših staršev je že popolnoma zavrgla Boga. Bog je nas ljudi ustvaril tako, da bi močni skrbeli za šibke, da bi bile družine povezane. Otroci so se v mladosti naučili delati in ko so zrastli, so poskrbeli za svoje starše. Njihovi otroci so se lahko z vzgledom naučili spoštovanja in skrbi. In tako naprej. Potem pa je prišla generacija naših staršev, ki so želeli to prekiniti. Uprli so se naravnemu redu in Bogu. Želeli so biti samostojni, neodvisni, "uživati" življenje. Od kar nekaj ljudi sem slišal naslednje lepe besede: "Pa kaj je meni treba teh prekletih, hudičevih pamžev! Jaz imam penzijo!" Ja, imaš jo in 15 minut za previti plenice, nahraniti te, obleči, sleči...
V dobrih 100 letih, ko bi lahko z načrpano energijo lahko ustvarili raj na Zemlji, smo naredili pekel, v katerem nismo zadovoljni. Da, smejimo se. A poglej si, kakšne vrste je to smeh. Na zgornjih slikah smo videli, kako ena ženska davi drugo in se smeji, naši vojaki (ameriški, nemški) urinirajo po ubitih civilistih, jih slečejo in se slikajo, kot da so ubili trofeje. Tudi jaz sem se smejal tako, kot se smejite vi - a to je smeh bolečine. Smeh veselja pa je nekaj povsem drugega. Lahko nimaš čisto nič materialnega premoženja, pa si zadovoljen. Naš vir energije je prišel iz Zemlje (nafta), iz "brezna" in sprašujem se, če ta nafta, ki naj bi nastala v času dinozavrov (zmajev), ni zmajev blagoslov, ki nam je prinesel vse to... Sedaj nam energije zmanjkuje. Ne bomo je imeli zadosti za ogrevanje, za transport, za droge, za hrano, za vodo... Ali kaj gledamo v to smer? Ali se pripravljamo kot posamezniki, kot družine, kot skupnosti, kot države? Ali kaj razmišljamo v to smer? Ne. In mimogrede, kaj lahko pričakujemo v času pomanjkanja od naših sinov, ki ubijajo ljudi in urinirajo po njih? In ki radi gledajo vedno pogostejše "izobraževalne", resnične dokumentarce in filme o ljudožerstvu? Samo sprašujem se...
Človek bi dejal, da na svetu ni zadosti usmiljenja. Revnim državam krademo hrano, ki jo imamo zaenkrat v obilju (ali smo jo imeli) in s to hrano se obmetavamo, prenažiramo, jo pretvarjamo v gorivo za avtomobile... Kje naj najdemo usmiljenje? Mogoče pri filantropiji, človekoljubju, humanitarnih organizacijah, prostovoljcih? Poglejmo, kaj nam imajo za povedati.
Če brskljalnik videa ne prikaže, klikni na
povezavo na video, www.24ur.si: Prostovoljci na onkologiji
Od 50. sekunde naprej nam povedo prvo lekcijo prostovoljstva. Prav z nasmehom in dobro voljo povedo, da usmiljenje odpade. Kaj pa pravi Biblija? Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Ne vem, kako so spremenili definicijo usmiljenja. Verjetno ga imajo za pomilovanje. Bog je naredil ta svet in vsi smo v grehu in v težavah, saj nismo z njim. Dal nam je možnost v tem življenju, da se odločimo, ali želimo biti z njim ali brez njega. Usmiljenje nam je že izkazal. Daje nam priložnost za večno zadovoljstvo, da dosežemo smisel življenja, razlog, zaradi katerega živimo, zaradi katerega nas je ustvaril. Živimo zanj in za resnico, za ljubezen, za življenje. In ko enkrat sprejmemo to usmiljenje, ko priznamo, da smo bolniki, potem nas ozdravi. Takrat ne živimo več za sebe, ampak zanj. Njegova volja pa je, da smo usmiljeni z vsemi ljudmi. Samo ponosni ne sprejmejo usmiljenja in v Bibliji je zapisano, da se Bog ponosnim upira. (Rim 11:32, Jk 4:6-7). Ne morejo priznati, da so sami nemočni in da brez Boga ne morejo. In to je bistvo upora, bistvo satanizma: človek zmore sam, ne rabi nobenega boga. Človek je bog. Človek živi za sebe. Kakor smo med vrsticami izvedeli tudi v videu - človek pomaga drugim zaradi tega, ker od tega nekaj dobi. Tudi njegova nesebičnost je sebična. V krščanstvu pa tega ni. Ko se zaveš Božje milosti in njegovega usmiljenja, ki smo ga bili vsi deležni, želiš Bogu odgovoriti na to. Vsi smo ga biksali. Tudi jaz. Kako naj kogarkoli obsojam? Sodniki uničujejo pravico, zdravniki zdravje, bankirji denar, kmetje hrano, vzgojitelji vzgojo, učitelji učence, možje uničujejo žene in otroke, žene uničujejo može in otroke, tisti, ki se imajo za razlagalce Božje besede, uničujejo Božjo besedo... Narobe svet...
In še ponosni smo na to, ko obračamo svet. In s tem, ko skušamo obrniti svet, se obrne nam - postanemo nori. Nori od bolečin, nasilja, neumnosti. Ni vse črno. Apostol Pavel jasno pravi, da kjer se je pomnožila pregreha, se je še veliko bolj pomnožila milost (Rim 5:20). Na tem svetu obstaja trpljenje, da bi videli, da brez Božje milosti ne moremo. Sprejmi jo in postani blagoslovljen. To ti želim od srca. Ne obračaj sveta, ker se ti bo obrnilo. Postavi se na trdna tla in zaupaj vanj. Nisi nad njim, ampak pod njim in ko to spoznaš, postane vse prav in nič več ni narobe :)